Bolečine v hrbtu

Bolečine v hrbtu lahko povzročijo različni dejavniki: 

  1. Slaba drža: Dolgotrajno sedenje ali stanje v nepravilni drži.
  2. Mišične napetosti in krči: Pretirano obremenjevanje hrbteničnih mišic ali nenadni gibi lahko privedejo do mišičnih napetosti in krčev.
  3. Hernirani diski: Hernirani ali izbočeni medvretenčni diski lahko pritiskajo na živce in povzročijo bolečine v hrbtu.
  4. Degenerativne spremembe: Staranje lahko privede do degenerativnih sprememb v hrbtenici.
  5. Prenaprezanje: Pogosto ponavljajoči se gibi ali dvigovanje težkih bremen, brez pravilne tehnike, lahko obremenjuje hrbtenico in povzročijo bolečine.
  6. Stres in tesnoba: Psihološki dejavniki, kot sta stres in tesnoba, lahko prispevajo k napetosti v mišicah in s tem k bolečinam v hrbtu.
Bolečine v hrbtu

Glavni vzrok za težave so oslabele in napete mišice, zlasti mišice ob hrbtenici, ramenskih obročih in medenici, kar je večinoma posledica pomanjkanja gibanja, sedečega dela, prisilne in napačne drže ter tako imenovanih biomehanskih dejavnikov tveganja, kot je napačno dvigovanje.

Pogosto se tem bolečinam pridružijo tudi drugi telesni, predvsem pa psihični vzroki, ki se kažejo v obliki krčev v vratu in ramenih ter splošne bolečine v hrbtu. 

Posledica so napete mišice in napačna drža, zaradi česar je prizadeto celotno telo, tako v mirovanju kot v gibanju. Drugi razlogi za bolečine v hrbtu se navezujejo na slabe navade, kot so oslabele mišice in prekomerna telesna teža, vendar so lahko tudi posledica prirojenih ali pridobljenih sprememb, kot so degeneracija ali poškodba medvretenčnih ploščic s posledično kilo ali zdrsom, kar zožuje hrbtenični kanal in povzroča pritisk na živčne strukture (vkleščeni živec).

Gibanje pomeni svobodo nasploh, predvsem pa svobodo izražanja telesa, ohranjanja zdravja ter duhovno svobodo, ki nam pomaga premagovati stres. Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času pa se je razvila pokončna drža, hoja in stoje. 

Sedaj svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi (predvsem v vratnem in ledvenem predelu), sklanjanje, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti.

Hrbtenica je opora trupu, vzdržuje pokončno držo in omogoča vsestransko gibanje v različnih položajih telesa. S pomočjo hrbtnih, trebušnih, medeničnih mišic in mišic nog nam omogoča upogibanje, iztezanje in obračanje trupa. Za vse te dejavnosti mora biti hrbtenica seveda primerno gibčna, pripadajoče mišice pa prožne in elastične. 

Bolečine v hrbtenici prizadenejo vedno več mladih, čeprav praviloma prizadenejo starejše, ki imajo poleg številnih drugih težav tudi več starostnih (degenerativnih) sprememb.

Pomembno je natančno opredeliti vzroke bolečine, da lahko učinkovito ukrepamo. 

Zastaviti si moramo vprašanja, kot so: kdaj se je bolečina pojavila, kaj jo je sprožilo, kaj jo poslabša in izboljša, kam se širi, ali se pojavi ob določenih telesnih položajih ali ob naporu, kakšen značaj ima (topa, pekoča, ostra, krčevita) in ali jo spremljajo dodatni simptomi, kot so mravljinčenje, drevenenje ali okorelost. Pomembno je tudi, ali se bolečina pojavlja med gibanjem ali v mirovanju.

Praviloma prezremo prve znake težav v gibalnem sistemu in jim ne posvečamo velike pozornosti, raje jih odrinemo.

Vendar, ko bolečina postane močnejša in dalj časa trajajoča, nas skrbi. V takih primerih se je smiselno posvetovati z masažnim terapevtom, ki lahko pomaga določiti izvor bolečine in morebitne degenerativne spremembe.

Naše telo je namenjeno gibanju in ni prilagojeno za dolgotrajno mirovanje, prisilne položaje ali ležanje. Gibanje je za naše telo enako pomembno kot voda in zrak. Z osnovnimi in enostavnimi tehnikami gibanja lahko preprečimo mnoge bolečine v hrbtu, ohranjamo telesno kondicijo in duševno počutje.

Zdrava hrbtenica je ključnega pomena za naše vsakdanje življenje, saj omogoča pravilno držo, gibljivost in podporo telesu. Ohranjanje zdrave hrbtenice pomaga preprečevati bolečine v hrbtu, težave z gibljivostjo ter izboljšuje kakovost življenja in splošno počutje. Pravilna nega hrbtenice je ključna za ohranjanje vitalnosti in sposobnosti izvajanja vsakodnevnih aktivnosti brez nepotrebnih omejitev ali nelagodja.

  • Sakralna hrbtenica se nahaja v spodnjem delu hrbta in v predelu križnice.
  • Bolečine v tem delu hrbtenice se običajno pojavijo kot posledica prenaprezanja ali mišičnih napetosti v spodnjem delu hrbta.
  • Lahko so posledica tudi degenerativnih sprememb, išias, vnetja sakroiliakalnih sklepov, ki povezujejo križnico s sakralno hrbtenico.
  • Bolečine v tem predelu se običajno čutijo kot lokalizirane bolečine v križu ali spodnjem delu hrbta.
  • Razširjenost bolečine v križu je bila leta 2017 ocenjena na približno 7,5 % svetovnega prebivalstva ali približno 577,0 milijonov ljudi (IASP, https://www.iasp-pain.org/resources/fact-sheets/the-global-burden-of-low-back-pain/).
  • Lumbalna hrbtenica je srednji del hrbtenice, ki se nahaja v spodnjem delu hrbta.
  • Bolečine v lumbalnem delu hrbtenice so pogoste in lahko izvirajo iz mišic, ligamentov, medvretenčnih diskov ali hrbteničnih sklepov.
  • Lahko so posledica prenaprezanja, slabe drže, dvigovanja težkih bremen ali degenerativnih sprememb.
  • Bolečine se običajno čutijo kot kronične ali akutne bolečine v spodnjem delu hrbta, ki se lahko širijo v zadnjico ali noge (bolečina v ishiadičnem živcu).
  • Torakalna hrbtenica se nahaja v srednjem delu hrbta in je manj gibljiva od drugih delov hrbtenice.
  • Bolečine v tem delu hrbtenice so manj pogoste, vendar lahko izvirajo iz mišic, ligamentov, kosti ali medvretenčnih diskov.
  • Vzroki za bolečine v torakalni hrbtenici lahko vključujejo degenerative spremembe v mišicah, medvretenčnih diskih, hrbteničnih sklepih, ali poškodbe.
  • Bolečine v tem predelu se običajno čutijo kot bolečine v srednjem delu hrbta, vendar se lahko širijo tudi v prsni koš.
  • Vratna hrbtenica se nahaja v zgornjem delu hrbta in je izjemno gibljiva.
  • Bolečine v tem delu hrbtenice se lahko pojavijo zaradi različnih vzrokov, vključno s prekomernim obremenjevanjem vratu, napetostmi v mišicah, poškodbami ali degenerativnimi spremembami.
  • Te bolečine se pogosto čutijo v vratu, ramenih ali glavi ter lahko povzročajo omejeno gibljivost vratu.

Vendar pa je pomembno razumeti, da je vsak posamezen primer edinstven, in da je pristop odvisen od posameznega primera. 

Bolečine v križu

Degenerativne spremembe ali mišični vozli se začnejo v fasciji. To so mikropoškodbe, ki nastanejo zaradi mehanskih, fizičnih in kemičnih dejavnikov, kot so slaba drža, stres, šport, vlaga, mraz, debelost in drugi. Več informacij o mišičnih vozlih in fasciji lahko najdete v članku: Športne masažne terapije za športnike.

V primeru, da mišični vozel (miogenoza), ki se nahaja blizu hrbtenice, pritiska na kakšen živec, lahko to moti delovanje živca, ki oskrbuje (x ) notranji organ. Posledično ta ( x ) organ lahko prejme napačna navodila za delovanje ali pa deluje neenakomerno.

Možno je tudi, da organ prejme napačna navodila in začne proizvajati več hormonov ali sladkorja. Razlogi za to so nešteti. 

Športna aktivnost lahko povzroči napetost in stres v mišicah, kar lahko privede do bolečin in kasneje tudi poškodb zaradi neravnovesja v mišicah. Noben športnik ni sposoben okrepiti vseh mišic v telesu, saj so nekatere mišice manj aktivne kot druge. To postane očitno, na primer, ko spremenimo vrsto vadbe, na primer zamenjamo fitnes za tek. Boste takoj opazili razliko. Ali pa od tek po ravni cesti zamenjamo z tek v hrib navzgor. Verjemite mi, da boste po enem dnevu opazili razliko in boste mislili da imate nekaj dodatnih mišic za katere niste vedeli da jih imate. V telesu je veliko mišic, ki jih športniki ne trenirajo.

Druga pogosta težava je oslabitev mišic. Če mišice niso redno uporabljane ali so oslabele, lahko to povzroči šibkost in poveča tveganje za poškodbe. 

Ljudje, ki veliko sedijo, tisti, ki opravljajo pisarniško delo, opazim  pri masažni terapiji pogosto razvijejo zategnjene mišice na eni strani hrbtenice. To je lahko posledica nepravilnega sedenja, in številnih drugih različnih možnih vzrokov. 

Murphyjev zakon, ki ga pogosto slišimo kot “vse, kar se lahko zalomi, se bo zalomilo,” lahko v kontekstu oslabljenih mišic pomeni, da so oslabljene mišice manj sposobne podpirati telo med obremenitvami ali gibom, kar povečuje tveganje za poškodbe.

To poudarja pomen ohranjanja moči in prožnosti mišic, zlasti v hrbtu, da se zmanjša tveganje za poškodbe. Redna telesna aktivnost, vaje za krepitev mišic hrbta ter pravilna telesna drža in redni obiski pri maserju pomagajo preprečiti poškodbe in marsikatere bolečine v hrbtu.

Murphyjev zakon je neformalna izjava, ki jo pogosto uporabljamo, da opišemo situacije, ko se stvari ne izidejo po načrtih ali ko se zgodi nepričakovana težava. 

Ima korenine v ameriškem vesoljskem programu in se je začel uporabljati okoli leta 1949. Zakon se glasi: “Če lahko kaj gre narobe, bo šlo narobe.” To pomeni, da ne glede na to, kako dobro načrtujemo ali pričakujemo določen izid, obstaja možnost, da se bo pojavila nepredvidena težava.

Murphyjev zakon poudarja, kako pomembno je biti pripravljen na nepričakovane dogodke in težave. Kljub našim najboljšim prizadevanjem in načrtom se lahko vedno pojavijo ovire, ki nam preprečujejo doseči cilj. Zakon nas uči, da se moramo prilagajati spremembam in iskati rešitve, ko se stvari ne odvijajo po pričakovanjih.

Čeprav je Murphyev zakon neformalen in ne gre za znanstveno načelo, se pogosto uporablja v humorističnem kontekstu, da opiše različne nepredvidene situacije v vsakdanjem življenju.

V zaključku bi poudarila, da so bolečine v hrbtu kompleksna težava, ki jo povzročajo različni dejavniki, kot so slaba drža, mišične napetosti, degenerativne spremembe in stres. Gibanje se izkaže za ključno pri ohranjanju zdrave hrbtenice, saj okrepi mišice in ohranja prožnost. Ozaveščanje o pomenu pravilne drže, redne telesne aktivnosti ter skrbi za mišično ravnotežje lahko pomaga zmanjšati tveganje za bolečine v hrbtu. Skozi ozaveščanje bralcev o tem, lahko prispevamo k izboljšanju njihovega počutja in zmanjšanju števila ljudi, ki trpijo zaradi bolečin v hrbtu.

VIRI IN LITERATURA:

IASP, https://www.iasp-pain.org/resources/fact-sheets/the-global-burden-of-low-back-pain/

valentina koceva

2 misli na “Bolečine v hrbtu

  1. Pingback: Kako lahko masaža pomaga - Masaža Celje

  2. Pingback: Zakrčene mišice v križu in kako jih odpraviti - Masaže Celje

Komentarji so zaprti.