Kaj povzroča bolečine v hrbtenici?

Glavni vzrok za težave so oslabele in napete mišice, zlasti obhrbtenične mišice, ramenskih obročev in medenice, kar je največkrat rezultat pomanjkanja gibanja, sedečega dela, prisilnih in napačnih drž ter tako imenovanih biomehanskih dejavnikov tveganja (napačno dvigovanje)

Pogosto se tem bolečinam pridružijo tudi drugi telesni, predvsem pa psihični vzroki, ki so v obliki krčev vrat in ramenih, hrbtu nasploh. Posledica so napete mišice in napačna drža, zaradi česar je prizadeto celo telo, tako v mirovanju kakor v gibanju. Ostali razlogi za bolečine v hrbtenici se navezujejo na slabe navade (oslabele mišice, prevelika telesna teža), pogosto pa so posledica prirojenih ali pridobljenih sprememb (degeneracija ali poškodba medvretenčne ploščice s posledično kilo ali zdrsom, kar zožuje hrbteničnih kanal in povzroča pritisk na živčne strukture-vkleščeni živec). 

Gibanje je človekova temeljna biološka značilnost. Gibanje pomeni svobodo nasploh, predvsem pa svobodo v komociji. Antropološki razvoj človeka je trajal od 15 do 20 milijonov let, v tem času se je razvila pokončna drža, stoja in hoja. Sedaj svojo hrbtenico obremenjujemo in naprezamo, tako kot nobeno drugo živo bitje. Od svojega telesa pričakujemo dvigovanje iz križa, močna premikanja okoli lastne osi (predvsem v vratnem in ledvenem predelu), sklanjanje, neobičajne prisilne položaje, dolgotrajno sedenje in še veliko drugih skrajnosti. Hrbtenica je opora trupu, vzdržuje pokončno držo in omogoča vsestransko gibanje v različnih položajih telesa. S pomočjo hrbtnih, trebušnih, medenični mišic ter mišic noge nam omogoča upogibanje, iztezanje in obračanje trupa. Za vse te dejavnosti mora biti hrbtenica seveda primerno gibčna, pripadajoče mišice pa prožne in elastične.

Bolečine v hrbtenici ima vedno več mladih, čeprav praviloma prizadene starejše, ki imajo ob številnih drugih težavah tudi več starostnih (degenerativnih) sprememb.

Zelo pomembno je tudi, da natančno opredelimo, kdaj je bolečina nastala, kaj jo je sprožilo, kaj jo razdraži in okrepi, kaj jo olajša in blaži, kam se širi, ali je odvisna od položaja telesa ali reagira na napenjanje, ali je topa, pekoča, ostra, krčevita, ali jo spremlja mravlicenje, drevenenje, okorelosti, ali se pojavlja med gibanjem ali v mirovanju.

Običajno prve znanilce težav v gibalnem sistemu prezremo in jim ne posvečamo velike pozornosti, raje jih odrinemo. Šele, ko se bolečina prevesi v močnejšo in dalj časa trajajočo, nas vznemiri. Praviloma bi se bilo dobro posvetovati z masažnim terapevtom. Potrebno je določiti izvor bolečine ter degenerativne spremembe.

Naše telo ni narejeno za mirovanje, sedenje, prisilne položaje in ležanje. Napravljeno je za gibanje, ki ga potrebuje tako nujno kot vodo in zrak. Z osnovnimi in enostavnimi gibalnimi tehnikami lahko preprečimo marsikatero bolečino v hrbtenici, ohranjamo dobro kondicijo telesa in duha.

Opozorilo: Ta članek je napisala Valentina Koceva, gospa z večletnimi izkušnjami in obsežnim izobraževanjem licenc ter certifikatov na področju masaže. Avtorica ima bogato znanje in priznanja, ampak je vsebina članka namenjena izključno informativnim namenom ter ne predstavlja zdravniškega nasveta. V primeru zdravstvenih težav ali vprašanj se vedno posvetujte z zdravnikom.