MIGRENA

Migrena ali migrenski glavobol – tisti ljudje, ki poznajo migreno, točno vedo, kaj pomeni glavobol, za tiste, ki o tem samo berejo v časopisih ali slišijo govorice, pa lahko rečem, da so srečni. Za migreno je značilen močan glavobol, ki ga pogosto spremljajo simptomi, kot so slabost, preobčutljivost na zvok (fanofobija) in svetlobo (fotofobija).

Zakaj sploh pride do teh migrenskih glavobolov?

Vratna (cervikalna) hrbtenica je temelj lobanje. Sestavljena je iz sedmih vretenc (vertebrae) od C1 do C7, medvretenčnih ploščic ter osmih parov vratnih živcev. Vsi živci razen osmega para izhajajo nad vretenci, medtem ko osmi par živcev izhaja izpod vretenca sedem (C7). Vretence C7, kot ga imenujemo (vertebra prominens), ima značilni podaljšan trnast odrastek, v stranskem odrastku pa nima odprtine, temveč žleb, skozi katerega poteka arterija.

Vretenca so si med seboj podobna, razen zgornjih dveh, ki odstopata od ostalih po obliki in funkciji. Gre za vretenci C1, ki ga imenujemo atlas (nosač) ter C2, ki ga imenujemo axis (okretač). Ta del hrbtenice je zelo gibljiv in opravlja skoraj 50 odstotkov gibanja v vratu (rotacija, fleksija in ekstenzija). Med C1 in C2 ni medvretenčne ploščice, prav tako ne med lobanjo in C1. Sklep med lobanjo in atlasom je odgovoren za gibanje glave naprej-nazaj, medtem ko je sklep med atlasom in okretačem odgovoren za zasuk oziroma rotacijo glave. Kot skupek dveh sklepov ga imenujemo kranio-cervikalni sklep.

Vratna vretenca so manjša v primerjavi z ostalimi vretenci v hrbtenici.

Hrbtenični kanal je koščen, v njem potekajo živčna vlakna. Ker je hrbtenični kanal koščen in se ne more širiti, pomeni, da vsako prostorninsko povečanje struktur znotraj kanala pomeni manj prostora za živce. Če so zaradi tega živci utesnjeni, temu pravimo spinalna stenoza.
Zaradi staranja, poškodb ali neustrezne drže pride do degenerativnih sprememb v hrbtenici, zaradi tega pride do tvorbe kostnih izrastkov, posedanja medvretenčnih ploščic in s tem tudi neposredno do oženja medvretenčnih odprtin, zadebelitve vezivnih in sklepnih struktur.

Možgane prehranjujejo štiri glavne arterije, dve notranji karotidni (arteria carotis interna) in dve zunanji (arteria carotis externa). Notranji karotidni arteriji oskrbujeta možgane, medtem ko zunanji karotidni arteriji negujeta druge dele glave, kot so oči, lasišče, lobanja in možganske ovojnice.

Notranja karotidna arterija (arteria carotis interna) dovaja kri v centralni živčni sistem. Začne se pri C6 in se nadaljuje do prvega vratnega vretenca C1 (atlas), ki vstopa v lobanjo preko velike odprtine foramen magnum. Arterija vertebralis pri vretencu atlasa zavije in zaradi degenerativne spremembe ali zaradi pomaknjenega atlasa lahko stiloidni procesus (stylcid process) pritiska na arterijo vertebralis in v primeru, da nastane motnja, potem se tudi posledično zmanjšuje preskrba kisika in hranilnih snovi, ki so potrebne za normalno delovanje možganov. Stres in določena prehrana sta najpogostejša vzroka migrene. Pri vsakem stresu se v telesu sprožijo spremembe.

Stres je duševni, čustveni odgovor na škodljive dražljaje in zmoti človekovo ravnovesje. Lahko je tudi telesni odgovor na stresor in posledično lahko zaradi stresa tudi fizično trpimo. Stres je odziv celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih ter predstavlja vir za vse kronične bolezni. Hormoni, ki se izločajo pri stresu, so: adrenalin, noradrenalin, kortizol. Za kratkotrajni stres lahko trdim, da ni škodljiv. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva celo spodbudno, vzpodbuja kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost.

Dolgotrajen, ponavljajoč in intenziven stres pa vodi v bolezen. Za kronični stres je značilno stalno izločanje stresnega hormona kortizola.

Hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza so stresne osi, ki se aktivirajo ob stresnih situacijah.

Hipotalamus je majhno območje na možganski bazi, leži nad in za križiščem vidnih živcev chiasma opticum ter nad hipofizo. Gre za povezavo med živčnim in hormonskim sistemom – sprejemanje živčnih dražljajev in posredovanje hormonskih dražljajev v hipofizo.

Hipofiza je majhna žleza z notranjim izločanjem, ki leži v koščeni vdolbini lobanjskega dna v tako imenovanem turškem sedlu. Njeno delovanje uravnava hipotalamus, del možganov, ki leži tik nad hipofizo. Sprednji reženj hipofize uravnavajo nevrohormoni, ki se sproščajo iz hipotalamusa. Pod njihovim vplivom adenohipofiza izloča hormone, ki uravnavajo delovanje ščitnice, nadledvičnih in spolnih žlez, rast telesa, obarvanost kože. Delovanje zadnjega režnja hipofize uravnava hipotalamus neposredno preko živčnih povezav.

Nadledvični žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajata nad ledvicami in sta glavni organ, ki skrbi za odgovor telesa na stres. Primarna vloga, ki jo ima nadledvična žleza, je proizvodnja in uravnavanje stresnega hormona kortizola v krvi. Nadledvična žleza proizvaja tudi spolna hormona estrogen in progesteron, ki skrbita za tvorbo nevrotransmitorjev adrenalina, noradrenalina in dopamina. V stresni situaciji se proizvodnja kortizola poveča, tudi na račun zmanjšane proizvodnje moškega spolnega hormona testosterona.

Hipotalamus je možganski center, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze. Če hipotalamus zaznava stres, začne izločati CRH (corticotropic-releasing hormone), ki stimulira sprednji del hipofize
(adenohipofizo), ta začne v krvni obtok izločati hormon ACTH (adenocorticotropic hormone). V skorji nadledvične žleze vpliva na povečano sintezo ter izločanje steroidnega stresnega hormona kortizola in takrat se poviša krvni tlak ter imunosupresija – utišanje imunskega odziva na vne-tje, zavira nastajanje nove kostnine, zato spodbuja osteoporozo, zvišuje krvni tlak, poveča občutljivost žilnih sten, ki povzroča vazokonstrikcijo. Snovi, ki povzročijo zoženje žil, imenujemo vazokonstriktorji, s tem pa se tudi poviša sistemski krvni tlak. Vazokonstrikcijo sprožijo različni hormoni, ki se vežejo na določene receptorje v žilni steni. Povzročijo jo lahko tudi zdravila ali druge v telo vnesene snovi, kot so antihistaminiki
(zdravila za alergijo). Nasprotje vazokonstrikcije je vazodilatacija, kar pomeni razširitev krvnih žil.

Takšna zožitev krvnih žil zmanjša tudi pretok krvi v možganih, zato nekateri znanstveniki menijo, da so hormoni zelo tesno povezani z migreno.

Masažne terapije predstavljajo konkretno, pogosto tudi zagotovo, rešitev za težave z migreno, ne da bi morali pacienti neprestano posegati po številnih zdravilih in skrbeti za stranske učinke teh.

Zelo pomembno je tudi, da si uredite življenjski slog. Ljudje z migreno se morajo zavedati, da morajo imeti bolj umirjeno življenje za razliko od ostalih ljudi, odsvetuje se obisk adrenalinskih parkov, skok z elastiko ali bungee skok ipd., svojega življenja ne smejo po nepotrebnem komplicirati. Uredite si spanje, redno uživajte zdravo hrano, pijte dovolj tekočine in redno izvajajte telesno vadbo.
Glavobol je vendarle glavobol. Vsi glavoboli so skupina nezdravih stanj, zato jih uvrščam v en predal, saj si vsi delijo skupno stvar, in sicer je to bolečina v glavi.
Tudi pri otroški populaciji je zaznati migreno. Pri otrocih ni razumljena kot degenerativna sprememba, ampak gre za vnetje, ki zoži krvne žile, gre za spremenjeno hormonsko ravnovesje zaradi nekakovostne in neustrezne prehrane.
Obstaja več vrst glavobolov.

  • Glavobol zaradi napetosti

Tipičen glavobol, ki ga vsi poznamo in smo ga vsi že kdaj občutili. Glavobol ni nikoli močan in se hitro pozdravi s kakšnim analgetikom.

  • Cluster glavobol

Cluster glavobol je eden najresnejših in najbolj bolečih tipov glavobola. Imenujemo ga tudi glavobol v rafalih. Prizadene 1 odstotek odrasle populacije, večinoma moške. Prizadene veje trigeminalnega živca, karspremljajo različni znaki, kot so: oženje zenic, solzenje, zategovanje med očmi, zamašen nos, potenje in rdečina tega predela glave.
Napade lahko sprožijo: nekatere vrste hrane (citrusi), zdravila, pršice, cvetni prah, zamenjava dnevnega ritma z nočnim in čustveni pretresi. Za ublažitev napada se uporablja vdihavanje 100-odstotnega kisika, profilaksa (preventiva – sklop ukrepov), tablete, obliži ali spreji.

  • Sinusni glavobol
    Vzrok je bolezen ali alergija. Glavobole lahko povzroča vnetje sinusov, poškodba nosu, zlomi obraznega skeleta.
  • Hormonski glavobol                                                                                                                                                                Hormonski glavobol nastane takrat, ko se v telesu dogajajo hormonske spremembe. Naravna zdravila za pomoč pri glavobolu so himalajska sol, limone, hren, vinski kis.

Za boljše počutje:

  1. Limone olupite, jih namočite v himalajsko sol in pojejte. V kolikor
    vam limone ne odgovarjajo, lahko uporabite pomaranče.
  1. Hren naribajte, ga dajte v stekleno posodo in ga prelijte z vinskim
    kisom. Dobro zaprite in hranite na sobni temperaturi 10 dni, občasno
    premešajte. Po desetih dneh lahko odprete in vsak dan vdihavajte vonj,
    nekajkrat na dan za pet minut.

Opozorilo: Ta članek je napisala Valentina Koceva, gospa z večletnimi izkušnjami in obsežnim izobraževanjem licenc ter certifikatov na področju masaže. Avtorica ima bogato znanje in priznanja, ampak je vsebina članka namenjena izključno informativnim namenom ter ne predstavlja zdravniškega nasveta. V primeru zdravstvenih težav ali vprašanj se vedno posvetujte z zdravnikom.